Ko  sem   prišla  tja, je  bilo  vse  lepo  urejeno.
Potem  sem  se  začela  igrati. K  Petri  sem  hodila  vsak  petek.
Ko  sem  tja  hodila  več  časa, sem  se  tam  počutila  kot  doma.
Pri  Petri  je  bilo  zzzzzzzzzzeeeeellllllllllllloooooooooooo   lepo.

Lara, 9 let

 V življenju imamo tudi odrasli težave, ki pa jih večinoma poskušamo rešiti sami. Ravno tako naredimo vse, da bi bilo našim otrokom lepo in bi preživljali brezskrbno otroštvo. Včasih pa se nekje vmes zalomi in mu ne znamo več pomagati. Takrat »pride prav« terapija, ki je našemu otroku pomagala pri dvigu samozavesti in soočanju s »strahovi«, ki jih otrok enostavno ne zna sam premagati, pa čeprav je to samo strah pred šolo, cesto ipd.
Za zaključek samo še to: Hvala, Petra!

Larina mamica

 Z gospo Petro Škof smo se prvič srečali v Ljubljani na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, kjer so mojega sina že prej, več kot eno leto, obravnavali (psiholog, logoped, specialna pedagoginja).
Vzrok sinovih težav: nesamozavest, nesodelovanje v šoli, zaprtost vase, ko se pojavi problem ali ko je mislil, da česa ne zmore.
Na centru so ga vpisali v program igralne terapije, ki jo je izvajala ga. Petra Škof in po 6 srečanjih se je stanje vidno izboljšalo.
Izboljšanje so opazili tudi v šoli in tudi sin je bil občutno bolj zadovoljen sam z sabo. Z možem sva se odločila za podaljšanje terapije, kar pomeni, da se je sin še desetkrat individualno srečal z gospo Petro Škof v prostorih Centra za igralno terapijo v Novem mestu. V šoli ni bilo več problema povedati stvari pred razredom, ko je bil vprašan, tudi do neznanih oseb v trgovini ali na ulici je pristopil in vprašal, če je moral kaj izvedeti. Predvsem pa se mu je videlo na obrazu, da je ponosen na to, da zmore sam, da lahko stvari suvereno uredi sam.
Sin je bil v času terapije star 8 let in takrat je dobro razumel, da če ne želi obiskovati terapije, mu ni treba, tak je bil tudi dogovor z gospo Petro Škof.  Kljub temu je rad prišel na terapijo in pomagalo je. Zato igralno terapijo res priporočam.

Janova mamica

 Zaradi drugačnosti, ker Miha ni rad risal, ima zelo močan spomin, rad pa odide v svoj svet in težko ga je motivirati za stvari, ki ga ne zanimajo ali se mu ne zdijo potrebne, so nas v šoli napotili na testiranje. Tam so nam predlagali, da bi jemal Ritalin za koncentracijo. Pred tem pa je Miha jemal že neka zdravila, ker je imel težave z močenjem, zaradi katerih so se pojavili neželeni stranski učinki. Zato z možem nikakor nisva dovolila, da bi jemal še kakšna zdravila. Sploh pa se nama Miha ni zdel tako problematičen, kot so nam ga prikazovali drugi. Za mnenje sem vprašala neko znanko, zdravnico na nekem drugem področju, ki mi je povedala za Petro Škof. Miha je začel hoditi k njej na igralno terapijo. Šel je zelo rad in rezultati so bili hitro vidni. Delo domačih nalog ni bilo več borba in pregovarjanje, koliko časa se mora še učiti in koliko stavkov mora še prebrati. Tudi v šoli lažje sledi drugim.
Ker je to Mihi tako pomagalo, sem Petri omenila še probleme, ki jih ima starejši sin Gašper. Ta pa je bil zelo težaven že od rojstva. Ni spal skoraj nič. Ni se znal sam igrati in se zamotiti kot drugi otroci. Vedno je iskal prisotnost starejše osebe in delo mu je bila igra. Brisanje prahu, sesanje in sploh posnemanje odraslih s tem, da nikoli ni hotel biti sam - vedno je moral biti nekdo pri njem. Postavljal je tudi mnogo vprašanj, na katere niti nismo znali odgovoriti ali pa je vsak odgovor porodil še več njegovih vprašanj in razkril še več našega neznanja in nemoči. Že v vrtcu me je njegova vzgojiteljica opozorila na njegov izreden spomin in razmišljanja. V šoli pa je nastal problem, ker ni dohajal - koncentracija, nezbranost. Pri najenostavnejših zahtevah je odpovedal, kot da ne razume nič - odprite učbenike na strani tej in tej - drugi so že rešili nalogo, ko se je on šele pripravil. Po drugi strani pa je bil zelo dober v reševanju kakšnih težjih problemov, predvsem pri spoznavanju okolja, kjer ga je učiteljica tudi večkrat pohvalila. Po parih obiskih pri Petri je veliko bolj samostojen. Začel se je igrati sam in z vrstniki. Ne išče več toliko stika z odraslimi. Še vedno pa rad sprašuje in ga zanima tehnika - računalnik in električni aparati.  
Oba zelo rada hodita k Petri in bosta še hodila k njej glede na potrebe. Tudi za nas vse, kot družino, so se stvari izboljšale.

Mihova in Gašperjeva mamica