Zakaj projekt IGRA ZA ŽIVLJENJE?

Komu je namenjen projekt IGRA ZA ŽIVLJENJE?

Aktivnosti projekta IGRA ZA ŽIVLJENJE

> Pomen projekta IGRA ZA ŽIVLJENJE

Aktualnost, trajnost in prepoznavnost projekta IGRA ZA ŽIVLJENJE

Sodobni čas je poleg finančne in gospodarske krize prinesel tudi socialno krizo, ki je zaradi kulturne in ekonomske prikrajšanosti še poglobila socialno izključenost ranljivih in ogroženih družin.

Otroci in mladostniki, ki odraščajo v okolju oziroma v družini, ki je materialno prikrajšana, socialno izključena, revna in nasploh slabše socialno opremljena, prav gotovo niso deležni potrebnih spodbud in priložnosti na kognitivnem, socialnem in emocionalnem področju. Vendar socialna ogroženost brez ostalih rizičnih faktorjev nima dolgoročnih negativnih posledic na otrokovo duševno zdravje, osebnostni razvoj in kasnejše uspešno vključevanje v družbo. Socialna ogroženost postane usodna za otrokov razvoj šele v kombinaciji z drugimi negativnimi vplivi, ki izhajajo iz družine ali okolja. Najpogostejši negativni vplivi v socialno ogroženih družinah so povezani neposredno z izredno težkimi življenjskimi razmerami, ki vodijo v številna nesoglasja in prepire med starši. Zato so otroci v teh družinah mnogo pogosteje izpostavljeni situacijam kot so nasilje v družini, razveza staršev in včasih tudi namestitev v rejniške družine ali varno hišo, kot otroci ki odraščajo v družinah, ki se ne soočajo s tovrstnimi stiskami. Zaradi slabše socialne in emocionalne opremljenosti se revni in socialno izključeni otroci še težje spoprijemajo z naštetimi težavami, posledice stresnih situacij pa so vidne na vseh področjih otrokovega življenja. Poleg tega se tudi starši v težkih življenjskih okoliščinah težje odzivajo na potrebe otrok, saj nimajo ustrezne psihosocialne podpore in pomoči. Zaradi izredno storilnostno naravnanega, selektivnega šolskega sistema, ki spodbuja tekmovalnost in v katerem lahko napredujejo le otroci in mladi, ki so socialno dobro opremljeni, imajo otroci, ki odraščajo v stresnem okolju skromnih spodbud in priložnosti, zelo slabe možnosti za osebnostni razvoj, za uspešno šolanje, napredovanje in pridobivanje ustrezne izobrazbe, za uspešno vključevanje v družbo in uspešno iskanje zaposlitve. Tako so otroci iz socialno šibkih družin ujeti v nekakšen začaran krog, ki ga je, po navedbah strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko (socialni delavci, psihologi, svetovalni delavci, učitelji…), skoraj nemogoče prekiniti. Raziskave dokazujejo, da je ustrezna in dovolj zgodnja podpora in pomoč otrokom, ki se soočajo s konflikti v družini in širši okolici, ključna pri preprečevanju razvoja čustvenih in duševnih težav ter pri spodbujanju razvoja ustreznih strategij prilagajanja in odpornosti, kot želenim izidom. Ker so v širšem slovenskem področju, predvsem pa na Dolenjskem in v Beli Krajini, storitve psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom v ustrezni obliki (metodološko in časovno) namenjene zgolj privilegiranim skupinam otrok, saj so v večini primerov samoplačniške ter zato deficitarne, ključen problem pri reševanju opisane problematike predstavlja pomanjkanje ustrezne in učinkovite psihosocialne podpore in pomoči revnim in socialno izključenim otrokom, mladostnikom in družinam.

Po navedbah CSD Novo mesto in Društva življenje brez nasilja (Varna hiša), otroke napotujejo v Zdravstveni dom Novo mesto ter Posvetovalnico za otroke in starše Novo mesto, kjer otroci zaradi prezasedenosti niso deležni takojšnje in ustrezne obravnave in so na srečanja s strokovnjakom naročeni najpogosteje le enkrat mesečno, kar ne zadostuje njihovim potrebam in ne rešuje njihovih težav, saj je za zagotavljanje učinkovitosti psihosocialne pomoči potrebna tedenska obravnava.